Produktions- och utvecklingsstöd

Dumodejbe bašo produktiribe e filmeskoro projekti - Glöd

O cili e dumodejbaja i te vazdel pe o filmi kori so ka del pe dumodejbe (podrška/izdråka) bašo filmija, ama ko odola filmija trebela te vakerel hari ja pale skroz bašo disave kotar o nacionalno minoritetno čhibja hem te buvljarel pe i slika tari Švedija hem o Švedikane nacionalno minoritettija odolea so ka del pe dumodejba bašo deš dokumentarna kratka filmia.

Sa odole filmen ka ovel premiera ko Almedalen 2020  hem palo odova ka sikaven pe ko bioskopija hem programija ko Folkets Bio, TV ko UR a isto adžahar ko škole hem ko institucije ko anglojeven ko  2020 berš.

Koj šaj te rodel?

Dumodejbe šaj rodela pe kotar švedikane producentija kori so najhari jek taro timi (producenti, režija/fotografija, čhinibe o filmi kerdža jek šukarkerdi umetnikani buti kratko filmeja ja pale javer umetnikani buti.
E lafeja švedikano producenti mangela te phenel pe jek dženo so keda ka del pes pozitivno odgovor bašo rodibe odole džene trebela te ovel ole/ola permanentno bešibe ki Švedija a šaj te ovel jek juridikano dženo ja pale firmakiri filijala soj registririmi ki Švedikane vlastija keda dela pe o pozitivno odgovor.

Baš so šaj te rodel pe

Šaj rodela pe dumodejbe baši produkcija bašo jek kratko dokumentarno filmi ja pale bašo hibridi filmi so ka ovel maksimalno 4,30 minutija ama othe mora te ovel diso kotar o nacionalno minoritetno čhibja finsko, javudikani, samikani, romani čhib ja pale meankieli. E projekte trebela te ovel jek filmikani perspektiva (dikhibe) so ka obratinel pe angleder sa ki filmeskiri grupa terne hem bare manuša (taro 15 dži ko 25 berša).

E filmeskoro instituti (Filminstitutet) na dela dumodejbe e filmenge soj kerde sar jek kotor taro školujbe.

Dumodejbaskiri suma hem financiribe

SE dumodejbaskiri suma bašo sakova filmi i 150 000 SEK. Sakone filmeskere produkcijake dela pe 130 000 krune kotar o Filminstitutet hem 20 000 kotar o UR kaj te šaj te ovel olen pravo te sikaven ole.

Šaj te ovel panda financiriba ama te na uticinel pe ko vremeskere preduslovija kaj te šaj o filmi te ovel gotova najkasno ko 15 maj 2020.

Save preduslovija trebela te pheren pe

Kaj te šaj te rodel pe dumodejbe tegani o projekte trebela te ovel formulirimo ko jek projekteskoro opišibe sar so terdžola tele ki informacija.

O filmija ka oven gotova najkasno ko 15 maj 2020.

Kaj te šaj te platinel pe o dumodejbe okoleske so ka mukhen pe o love trebela te ovel ole/ola lično firma ja pale disavi javer firma.

Dikh hem o generalna preduslovija.

Okola molbe (rodiba) so na pherena o presuslovija olencar na ka kerel pe buti.

Keda hem sar rodela manuš

O paluno rodibaskoro datum i 28 oktombar 2019.

O rešenje bašo kola deš filmija ka oven birime ka vakerel pe najkasno ko 9 decembar 2019.

O rodibe (molba) kerela pe ko amaro webbazirimo formulari (dikh tele). Tu rodeja odova jekhe produkcijakere dumodejbaskere rodibaja hem bičhalela pe ko dokumentarno filmeskoro konsultanti Klara Grunning. Bastrin ko bastribaskoro than kori so terdžola "Glöd" (2-to korako ko rodiba).

O rodibe i kerdo kotar duj kotora. Jek kotor i kotar o webbazirimo rodibaskoro formulari ko pdf-formati. O dujto i jek kheimo pdf-dokumenti so ka oven ole akala buča:

  1. Projekteskoro opišibe, ko odova ka khuvel jek sinopsis (kratko opišibe), režijakiri vizija, filmeskoro timi hem o vreme, maksimalno 2 A4 strane
  2. Slikengere referencije (moodboard ja pale slično), 1 strana (na mora)
  3. Linko kori so isi podvižno filmeskoro matrijali
  4. Biografija/CV režiseri & producenti
  5. Budžeti
  6. Financiribaskoro plani

Dikh te šaj o točke 1-6 sakosa te na oven poviše taro pandž A4 strane.

O Pdf dokumenti - e rodibaskere formulareja, ka čhivel pe oleske anav Projektnamn-Ansökan-GLÖD. O Pdf-dokumenti javere informaciaja ka čhivel pe oleske anav Projektnamn-Bilagor-GLÖD.
O rodibe e duje pdf-dokumentencar bičhalela pe ko mail ko prodstodansokan@filminstitutet.se . Kori so terdžola ämne pišin ”Glöd” hem e projekteskoro anav.
O podvižno matrijali (filmi) šaj bičhalela pe linkoja. Amen na laja zipp filia, We transfer, Dropbox ja pale javera slična buča.

Mislin ko odova so sa o matrijali so avela ko Filminstitutet ovela phravdo sarinenge hem šaj te rodel pe javerendar. O Filminstituteti dužno te mukhel sa o generalna dokumentija so nane olen disavo sekretesi.

Linko bašo rodibe, dikh tele.

Sar proceninela pe o rodibe?

O dumodejbe ulavela pe premal akala procene:

  • filmeskoro orginaliteti
  • kobor šukar kerela pe i buti
  • kobor i važno o filmi e švedikane publikake
  • konsultiribe e režiaja/manusea/ producenteja
  • o preduslovija bašo keribe ko čačipe
  • kobor šaj o filmi te vazdel diso hem oleskere mothovibaskere forme ko razna platforme

Ko jekhipe e vladakere cilea bašo nacionalno filmeskiri politika ko filmeskoro butikeribe ka dikhel pe kaj isi ravnopravnost hem butipe. E lafej butipe mangel te phenel pe kaj o i suma bašo sa o dumodejbe k džal ko mothoviba razno perspektivaja hem izrazencar hem bute glasoncar, sar angli kamera adžahar pali kamera. O dumodejbe trebela te ulavel pe 50/50 maškar o murša hem džuvlja. Okola so lena dumodejbe so na identifirinena pes ko disavo poli (muršano ja džuvljano) ola na ka računinen pe ko odova. 

Sar anela pe o rešenje?

E biribaskiri grupa i kerdi kotar Klara Grunning koja i dokumentiribaskiri filmeskiri konsutanti hem kotar i Malin Nygren so kerela buti e nacionalno minortetencar ko Svenska Filminstitutet. A isi hem jek godidejbe tari jek referentno grupa kori soj kerdi kotar džene so avena kotar razna nacionalno minoritetno čhibjengere kulture/grupe.

Palo dikhibe bičhalela pe poruka okoleske so rodindža savo rešenje andža pe, najkasno ko 13 decembar 2019 berš.

Sar platinela pe o dumodejbe?

E produkcijakoro dumodejbe taro 130 000 krune platinela pe kotar o Filminstitutet keda bičhalela pe jek rekvizicija ko akava redo:

  • 85 procentija keda anela pe o rešenje
  • 15 procentija keda priznajnela pe o paluno raportiriba hem priznajmo dokumentiribaskoro matrijali hem siguribaskoro matrijali. 

O palune 20 000 SEK platinena pe kotar o UR keda kerela pe jek posebno kontrakti olencar.

Sar raportirinela manuš?

Bašo paluno raportiriba rodela pe:

  • Ekonomikano raportiriba bašo filmeskoro produkcijakere koštiba soj kerdo premal o dogovorimo produkcijakor budžeti hem krajno financiribe soj kerdo premal o dogovorimo financiribe specificiribaja ple doprinoseja. Odova trebela te ovel potvrdimo kotar jek revizori ja pale kotar jek nezavisno raportiribaskoro konsutanti.Te ačhile disave šparime love tari produkcija odova šaj te kerel te lel pe pohari dumodejbaskiri suma. Tej platimi sa i suma tegani šaj o Filminstitutet te rodel te platinel pe palal jek kotor taro dumodejbe. Odova i e producenteskiri buti specijalno te dikhel o smetkovodstvo te džal sar so terdžola ko filmeskoro plani. O Filminstitutet isi ole prvo te dikhel o smetkovodstvo bašo filmi.
  • Bičhalibe siguribaskoro matrijali ki arhiva ko Filminstitutet.
  • Baši buteder informacija kontaktirin sakmat.film@filminstitutet.se .
  • Bičhalibe dokumentiribaskoro matrijali ki biblioteka ko Filminstitutet.
  • Baši buteder informacija kontaktirin sakmat.doku@filminstitutet.se .
  • Raporti so sikavela kaj i buti sar producenti, manuseskoro pišibe, režijja hem o glavno glumcija i jek ulavde maškar o murša hem džuvlja. 

O paluno raporti hem o siguribaskoro matrijali trebela te ovel mukhlo ko Filminstitutet najkasno šov masek pali oficijalno filmskiri premiera. 

Ko okola slučaja kori so o dumodejbe na raportirinela pe premal o rešenje tegani šaj okova so rodindža dumodejbe, te ovel čhivdo te iranel o love hem tegani našavela pe o dumodejbe.

Boel Jonsson

Administratör Kortfilm, Dokumentärfilm

Tel: 08-665 11 55

boel.jonsson@filminstitutet.se

Jenny Örnborn

Produktionscontroller Dokumentärfilm

Tel: 08-665 11 27

jenny.ornborn@filminstitutet.se

Skriv ut